Pravice pacientov se dotikajo vsakega izmed nas, saj se (ne)hote pogosto znajdemo tudi v tej vlogi. V nadaljevanju so nanizane ključne pravice iz Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), ki posegajo tudi na področje varstva osebnih podatkov.
Pacient ima pravico, da vpogleda, prepiše ali pridobi fotokopije zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Izvajalec zdravstvenih storitev mora tej zahtevi ugoditi takoj ali najpozneje v 5 delovnih dneh po prejemu zahteve. Kljub temu, da zakon ne predpisuje posebne oblike za vložitev zahteve, svetujemo, da jo vloži pisno oz. zahteva pisno potrdilo o vložitvi, zaradi lažjega dokazovanja, kdaj je zahtevo vložil.
To pravico pri istem izvajalcu lahko uveljavlja dvakrat mesečno, pri tem pa mu ni potrebno navesti razloga, zakaj se želi seznaniti z lastno zdravstveno dokumentacijo. Izvajalec mu sme zaračunati le materialne stroške fotokopiranja oziroma druge stroške reprodukcije, ne pa tudi stroškov dela, ki jih ima z zbiranjem zdravstvene dokumentacije – višino materialnih stroškov določa Pravilnik o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.
Pravica do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo pacientu se lahko omeji le z zakoni s področja zagotavljanja javne varnosti in javnega zdravja ter kadar bi bile ogrožene pravice drugih oseb. Vpogled v lastno zdravstveno dokumentacijo pa lahko izjemoma zavrne tudi zdravnik, če glede na okoliščine oceni, da bi pacientu takšna seznanitev povzročila resno zdravstveno škodo (t. i. terapevtski privilegij oziroma obzirni molk zdravnika).
Pacient ima pravico, da zdravstveno osebje spoštuje njegova osebna prepričanja, kdo je lahko navzoč pri njegovi zdravstveni oskrbi ipd. Ob tem lahko zahteva tudi izvedbo primernih in razumnih ukrepov za varstvo svoje zasebnosti ter spoštovanje pravil glede dopustnosti obdelave svojih osebnih podatkov in varovanja poklicne skrivnosti.
Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, zato se podatki o njegovem zdravstvenem stanju lahko razkrijejo samo tistim zdravstvenim delavcem, ki so v proces zdravljenja neposredno vključeni oziroma so za seznanitev pooblaščeni. Ti pa morajo s podatki ravnati v skladu z načelom zaupnosti in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. V primeru kršitev mora izvajalec zdravstvenih storitev ukrepati in ugotoviti morebitno odgovornost zdravstvenih delavcev. O kršitvah mora obvestiti tudi pacienta, pristojnega zastopnika pacientovih pravic in Informacijskega pooblaščenca.
Splošna uredba o varstvu podatkov zdravstvene podatke šteje za posebne vrste osebnih podatkov. Obdelava tovrstnih podatkov je praviloma prepovedana, razen pod izrecno določenimi pogoji iz 9. člena Splošne uredbe, pri obdelavi zdravstvenih podatkov pa je treba upoštevati tudi številne področne predpise zdravstvene zakonodaje.
Lahko pa sam pacient oziroma druga oseba, ki ima pravico dati nadomestno privolitev, privoli v obdelavo osebnih podatkov pri izvajalcu zdravstvenih storitev, ki sicer ni predvidena v nobenem zakonu.
Pacient z dopolnjenim 15. letom starosti lahko določi osebe:
ki se jim lahko (na zahtevo) sporočajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju;
ki se jim te informacije morajo (brez zahteve) sporočiti in
katerim prepoveduje seznanitev s temi informacijami.
Pravica se nanaša na sporočanje informacij o zdravstvenem stanju, na razkrivanje vsebine zdravstvene dokumentacije in obseg sporočanja informacij.
Informacijski pooblaščenec skladno z ZPacP deluje kot pritožbeni in inšpekcijski organ. V primeru kršite podajte prijavo prek e-pošte gp.ip@ip-rs.si ali telefona 01 23 09 730.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji ZPStest v posebni rubriki #TiOdločaš. Informacijski pooblaščenec in Zveza potrošnikov Slovenije v sklopu projekta RAPiD.Si pripravljata serijo člankov o pomenu zasebnosti in pravicah posameznikov s področja varstva osebnih podatkov.