NEPOSREDNO TRŽENJE: LAHKO GA OMEJITE, PREKLIČETE – ODLOČITEV JE VAŠA - TiOdlocas.si

Oglasna sporočila nas spremljajo na vsakem koraku – na spletu, radiu, v revijah, časopisih, na televiziji in plakatih ob cesti, v trgovskih centrih … A ko gre za usmerjeno oglaševanje, torej, kadar je oglasno sporočilo osebno naslovljeno in je bila za dostavo sporočila potrebna obdelava določenih osebnih podatkov, imamo posamezniki pravice – neposredno trženje lahko omejimo oziroma ga prekličemo.

Pravna ureditev zakonitega izvajanja neposrednega trženja se razlikuje glede na to, prek katerih kanalov se neposredno trženje izvaja. Običajno se posamezniki z neposrednim trženjem srečujemo v obliki prodaje po pošti, telefonu in prek različnih elektronskih medijev (elektronska pošta, SMS ipd.). Verjetno se ob tem marsikdo vpraša, kje so dobili njegov naslov, elektronski naslov ali celo mobilno številko. To so podatki, ki jih pogosto zaupamo, ko želimo prejeti določene ugodnosti, opravimo nakupe, morda je vaša telefonska številka celo objavljena v telefonskem imeniku.

Nabiralnik poln oglasnih sporočil

Pri izvajanju neposrednega trženja po navadni naslovljeni pošti je zakonodaja najmanj stroga, saj to dovoljuje že na podlagi osebnih podatkov, ki jih trgovec pridobi iz javno dostopnih virov. Torej virov, ki so dostopni vsakomur (telefonski imenik, javne evidence ipd.). Javno dostopne evidence so tudi tiste, ki so plačljive, a vendarle dostopne vsakomur (na primer delniške knjige, do katerih dostop zaračunava Centralna klirinško depotna družba, predvsem borznoposredniške hiše pa jih redno uporabljajo kot vir za pošiljanje ponudb lastnikom delnic).

Javno dostopen vir je tudi svetovni splet. Izvajanje neposrednega trženja po pošti je dovoljeno tudi na podlagi kontaktnih podatkov, ki jih trgovec pridobi od svojih kupcev oziroma strank. Če na primer ob nakupu izdelka v prodajnem salonu pustite svoj naslov, ga sme trgovec v prihodnje brez vaše posebne privolitve uporabiti za to, da vam po pošti pošilja svoja oglasna sporočila. Vendar pa vas mora v vsakem takem sporočilu obvestiti o vaši pravici, da lahko zahtevate prenehanje trženja.

Polni oglasnih sporočil so tudi e-poštni nabiralniki

Tu so pravila nekoliko drugačna. Uporaba elektronskega naslova posameznika za neposredno trženje je dovoljena v dveh primerih:

  1. če ste v to privolili sami,
  2. brez privolitve pa le, če gre za elektronski naslov, ki ste ga trgovcu zaupali ob nakupu določenega izdelka oziroma ste uporabili njegovo storitev, pa takrat niste zavrnili uporabe svojega elektronskega naslova za pošiljanje trženjskih sporočil.

V zadnjem primeru vam je trgovec dolžan že ob pridobitvi vaših osebnih podatkov (in nato ob vsakem sporočilu) ponuditi jasno in izrecno možnost, da brezplačno in preprosto zavrnete uporabo svojega elektronskega naslova za namene neposrednega trženja. Če uporabe ne zavrnete, vam trgovec lahko na ta e-naslov pošilja svoja oglasna sporočila. Enaka pravila kot za trženje po elektronski pošti veljajo tudi za trženje prek sporočil SMS in MMS.

Pozornost pri vpisu podatkov pri spletnih nakupih ne bo odveč

Če ste pri spletnem trgovcu kupili knjigo in pri vpisu svojih kontaktnih podatkov niste že takoj prepovedali uporabe svojega elektronskega naslova za izvajanje neposrednega trženja, vam lahko spletni trgovec na vaš elektronski naslov začne pošiljati oglasna sporočila za svojo ponudbo. Seveda se lahko od takih sporočil kadar koli odjavite. Naslov, prek katerega lahko odjavo sporočite, mora biti preprosto dostopen. Če spletni trgovec ne upošteva odjave, lahko podate prijavo pri Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).

»Pozdravljeni, za vas imamo odlično ponudbo!«

Zveni znano, ko prejmete klic z neznane številke, oseba na drugi strani pa vam ponuja določen izdelek ali storitev. Tudi v tem primeru gre za neposredno trženje, a če se izvaja po telefonu, je to dovoljeno le na podlagi soglasja. Pozor: kot soglasje se šteje tudi objava telefonske številke v telefonskem imeniku, če niste že sami označili, da vaše sicer javno objavljene telefonske številke ne dovolite uporabljati za klice, ki imajo komercialni namen (označba prepovedi komercialnih klicev).

Trgovec lahko torej vašo telefonsko številko za tržne namene uporabi le, če je predhodno pridobil vašo privolitev ali če je vašo telefonsko številko našel javno objavljeno v telefonskem imeniku, zraven pa ni bilo označbe prepovedi komercialnih klicev.

Vaše pravice so bile kršene. Veste, kako ukrepati?

V primeru nezakonitega izvajanja neposrednega trženja, na primer, če ste:

  • prejeli oglasni telefonski klic, ne da bi klicatelju sami dal privolitev za prejemanje takih klicev (tako dovoljenje lahko posameznik da tudi npr. v okviru splošnih pogojev, ki jih sprejeme v okviru sodelovanja v nagradni igri ali podobno);   
  • če ste trgovcu že prepovedali, da vam pošilja svoja oglasna sporočila, pa trgovec vaše zahteve ne upošteva;  
  • če prejmete oglasno elektronsko sporočilo, v katerem ni nikjer naveden naslov, prek katerega lahko zahtevate odjavo;

potem lahko podate prijavo pristojni državni instituciji. Za kršitve pri izvajanju neposrednega trženja po navadni naslovljeni pošti lahko prijavo podate pri Informacijskem pooblaščencu. V primeru kršitve pri izvajanju neposrednega trženje prek drugih kanalov (elektronska pošta, telefon, SMS, MMS) pa lahko prijavo podate pri Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).

Dobro je vedeti

Pri vsakem izvajanju neposrednega trženja za izvajalce veljajo določena skupna pravila, in sicer:   

  • jasno mora biti razvidno, kdo je pošiljatelj oglasnega sporočila;   
  • posameznik mora biti ob vsakem izvajanju trženja (v vsakem oglasnem sporočilu oziroma telefonskem klicu) obveščen o pravici, da lahko zahteva prenehanje neposrednega trženja, torej, da lahko zahteva preklic oziroma odjavo;
  • posamezniku mora biti na voljo kontakt, prek katerega lahko zahteva preklic oziroma odjavo. 

Če ne želite biti tarča neposrednega trženja, ukrepajte. Sporočite prepoved konkretnemu trgovcu, ponudniku. Če prepovedi, odpovedi ne upošteva, podajte prijavo.

Članek je bil prvotno objavljen v reviji ZPStest v posebni rubriki #TiOdločaš. Informacijski pooblaščenec in Zveza potrošnikov Slovenije v sklopu projekta RAPiD.Si pripravljata serijo člankov o pomenu zasebnosti in pravicah posameznikov s področja varstva osebnih podatkov.