IZBRIS OSEBNIH PODATKOV IN PRAVICA DO POZABE

Dnevno se znajdemo v situaciji, ko se obdelujejo naši osebni podatki. Le redko pa se vprašamo: kdo to počne, ali to sploh lahko počne in kako dolgo?

Naše pravice do varstva osebnih podatkov – ne glede na to, ali smo v vlogi potrošnika, zaposlenega, starša … – vključujejo tudi pravico do obveščenosti in seznanitve s tem, kateri naši osebni podatki se obdelujejo, in pravico do izbrisa osebnih podatkov, ko za to ni (več) razloga. Seveda lahko zahtevamo tudi popravek netočnih podatkov, ugovarjamo obdelavi ali omejimo, kateri podatki se obdelujejo oziroma izkoristimo pravico do prenosljivosti lastnih podatkov v strojno berljivi obliki (npr. med trgovci, ponudniki telekomunikacijskih storitev, zavarovalnicami …).

Pravica do izbrisa lastnih osebnih podatkov

Pravica do izbrisa ni novost v slovenskem prostoru, vendar z digitalizacijo in množično obdelavo osebnih podatkov stopa vedno bolj v ospredje. V Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov se tako uporabljata oba pojma – tudi novejši in laično gledano širši pojem pravica do pozabe, ki v sodni praksi šele nastaja.

To pomeni, da lahko v določenih primerih od iskalnikov, kot je Google, zahtevamo odstranitev rezultatov, ki vsebujejo naše ime. Zahtevamo pa lahko le odstranitev tistih zadetkov, ki vodijo do podatkov, ki so neprimerni, neustrezni ali niso več ustrezni ali so pretirani. Kaj spada med našteto, vedno presoja iskalnik, ki je prejel zahtevo (npr. Google), in sicer glede na konkretne okoliščine primera. A tako lahko preprečimo, da nas določena dejanja iz preteklosti ne preganjajo na spletu tudi v sedanjosti.

Pravica do izbrisa ni absolutna in je med drugim omejena s pravico do svobode izražanja, dolžnostjo glede hrambe osebnih podatkov, če tako zahteva zakon, in pravico oziroma dolžnostjo glede hrambe podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Podjetja in organizacije, ki obdelujejo naše osebne podatke, v teh primerih podatkov niti ne smejo izbrisati, čeprav to zahtevamo oziroma bi umaknili soglasje. Obdelava namreč morda poteka zato, ker tako zahteva zakon (npr. računovodski predpisi, prav tako zakon zahteva trajno hrambo številnih dokumentov iz kadrovskih evidenc in določenih arhivskih gradiv).

Pri objavah podatkov v medijih pa gre vedno za tehtanje vseh okoliščin – saj je treba upoštevati tudi pravico do svobode izražanja in obveščanja, ki je ena najplemenitejših človekovih pravic in hkrati temelj demokratične družbe. Če nam določena objava v medijih ni všeč, to ni utemeljen razlog, da lahko uveljavljamo pravico do izbrisa. Ne glede na omenjene pravice pa je lahko nezakonita javna objava osebnih podatkov kaznivo dejanje. V primeru takšne kršitve se zato lahko obrnemo tudi na policijo.

Dobro je vedeti

Vsak posameznik lahko zase uveljavlja izbris lastnih osebnih podatkov, če sta izpolnjena dva pogoja:

  • za obdelavo ni (več) dopustnega ali zakonitega razloga in hkrati
  • za nadaljnjo obdelavo ali hrambo ni več dopustnega ali zakonitega razloga.

To pomeni, da lahko zahtevamo izbris osebnih podatkov, če:

– so bili podatki pridobljeni nezakonito (npr. podjetje je nezakonito kupilo bazo podatkov strank in jih brez njihovega soglasja vključilo na seznam prejemnikov novic);

– hramba ni več potrebna za namene, za katere so bili podatki zbrani in ni drugega razloga za hrambo (npr. podali smo zahtevo za prenehanje neposrednega trženja);

– smo umaknili svojo privolitev (npr. preklicali smo privolitev trgovskemu podjetju za spremljanje naših nakupov prek kartice zvestobe);

– izbris zahteva poseben predpis (npr. šola lahko osebno mapo učenca hrani še največ eno leto po koncu šolanja, nato morajo podatke izbrisati).

Odgovor moramo prejeti v roku enega meseca

Pravico do izbrisa uveljavljamo neposredno pri upravljavcu podatkov, npr. pri podjetju, pri katerem smo se naročili na elektronske novice, spletnem iskalniku, medijski hiši. Starši ali drugi zakoniti zastopniki pravico uveljavljajo za svoje otroke. Podjetje oziroma upravljavec osebnih podatkov nam mora odgovoriti najpozneje v enem mesecu od prejema naše zahteve in nas obvestiti o izvedenih ukrepih. Če na našo zahtevo za izbris ni odziva, se lahko obrnemo na Informacijskega pooblaščenca. Več na spletni strani: www.tiodlocas.si. Za varstvo zasebnosti širše in posebej za varstvo osebnostnih pravic (npr. pravice do lastne podobe) je še vedno predvideno
sodno varstvo.

Članek je bil prvotno objavljen v reviji ZPStest v posebni rubriki #TiOdločaš. Informacijski pooblaščenec in Zveza potrošnikov Slovenije v sklopu projekta RAPiD.Si pripravljata serijo člankov o pomenu zasebnosti in pravicah posameznikov s področja varstva osebnih podatkov.